Nekaj pregovorov in misli iz knjige ZGODBE O AMIŠIH, avtorice Suzanne Woods Fisher
V roke mi je prišla knjiga o amiših, o katerih sem vedela le to, da zavračajo sodoben način življenja in živijo v zelo povezanih skupnostih. Amiško življenje povzema izraz GELLASENHEIT, ki obsega temeljne vrednote amiške družbe ki so PONIŽNOST, POTRPEŽLJIVOST, SKROMNOST, UMIRJENOST, ZBRANOST, POHLEVNOST, SAMOZAVEST, SPOKOJNOST, MIRNOST, ISKRENOST, URAVNOTEŽENOST, TREZNOST, POPUSTLJIVOST, NEZAVEROVANOST VASE, MEHAK ZNAČAJ, PODREJENOST BOGU. Vse, k čemer si prizadeva tudi marsikateri posameznik, a morda na malce drugačen način. Amiško življenje je življenje v skupnosti in za skupnost. Zavestno odklanjajo vse, kar jih veže na družbeni sistem, zato odklanjajo vsakršno socialno pomoč, telefone, televizijo in internet, tudi elektriko in vodo si priskrbijo sami. Od malega so navajeni trdega dela ,že ob rojstvu vsak dobi svojo vlogo. Vestno sledijo Jezusu in Svetemu pismu ter živijo za skupnost in Boga. Njihova moč in sposobnost odpuščanja je nadčloveška.
V nadaljevanju nekaj pregovorov….
“Vzemi, kolikor želiš, pojej vse, kar naložiš.
Tisti, ki nima denarja, je reven; tisti, ki nima ničesar razen denarja, je še revnejši.
Živimo preprosto, da drugi preprosto lahko živijo.
Naj vas žena podpira, ne zatira.
Kaplja teži k temu, da postane potok, in potok, da postane mogočen veletok.
Nasmeh je najlepši okras.
Kolo sprememb se hitro vrti.
Najbogatejši človek je tisti, čigar zadovoljstvo je najcenejše.
Zdravila in nasvete je prijetneje dati kot prejeti.
Skakati od navdušenja je dobro za zdravje.
Uporabljaj, potroši ali ponosi, sicer k hiši ne nosi.
Naj bo Bog vsako uro z vami, da mila bodo dolga leta.
Užij današnji dan; nikoli več se ne vrne.
Dnevi so kot kovčki enakih velikosti a nekaterim uspe vanje spraviti mnogo več kot drugim.
Največ se naučimo spotoma,
Kdor slabo ravna s stvaritvami Boga, žali Stvarnika.
Bog ima rad majhne ljudi. Veliki mu niso v pomoč.
Varujte se ljudi, ki poznajo odgovor, še preden doumejo vprašanje.
Vsaka stvar potrebuje svoj čas.
Nismo dolžni zreti skozi ljudi, dolžni smo jih uzreti.
Eno samo življenje hitro mine, le delo za Jezusa pušča spomine.
Skupnost je star, ponošen plašč – ne zavedate se, kako zelo ga potrebujete, dokler vam ga kdo ne vzame.
Luč, ki se jo vidi najdlje, najmočneje sveti doma.
Rumenozlato rozgo in modro cvetove cikorije je ustvaril Gospod zato, da vam bo lepo.
Požreti ponos je koristno; ne povzroča prebavnih motenj.
Gora pred nami nam ne jemlje moči, zrno peska v čevlju nas ne utrudi.
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe (Lk: 10, 25-37).
Bog težave spremeni v priložnosti.
Bolje je ponuditi roko v pomoč, kot kazati s prstom.
Vaše poti ne določa veter v jadrih, pač pa jo določa smer, v katero ste jadra naravnali.
Prijaznost se obrestuje.
Prijatelj je kot mavrica – vedno se pokaže po nevihti.
Kdor je predan svoji veri, se zanjo marsičemu odpove.
Kdor ne more več odpreti vrat do vere, naj se vpraša, kam je založil ključ poslušnosti.
Gugalnico postavite tja, kjer jo želijo imeti otroci. Trava bo že ponovno zrasla.
Ne dvomite v božje odločitve.
V srcu milina, na licu vedrina.
Kdor odpušča, naredi največ dobrega zase.
Božja dejanja daleč odmevajo.
Blagor ljudem , ki nimajo kaj povedati in jih nič ne more prepričati, da bi o tem govorili.
Poštenje je eno samo.
Z besedami je pametneje skopariti, kot pa jih nato nazaj jemati.
Kar smo dolgo pričakovali, se takrat, ko se uresniči, zdi nepričakovano.
Kadar bo Jezus obupal nad nami, nam je no treba več odpuščati.
Ne moreš spremeniti življenja – saj Bog nad nami bedi,
nadzoruje ta svet in ničesar ne izpusti.
On odloča in nikoli nisi sam;
v nebesih je vse dobro – tam On pride k nam.
Bog je na svet postavil cerkev. Satan se vanjo trudi spraviti svet.
Ne tavaj v temi, kjer ti Bog ponuja luč.
Ne cedita se vedno med in mleko; glavno je, da nam v težavah On pomaga preko.
Tisto, kar človeku vzame pogum, je merilo njegove veličine.
Bolj ko smo božji, manj smo častihlepni.
Priložnost vas obišče morda le enkrat, skušnjava pa si že lasti kavč.
Preden lahko sprejmemo tvoje kraljestvo, se moramo odpovedati udobju svojega.“
