Odpuščanje
Odpuščanje je dandanes zelo pogosta tema tako med ateisti kot verniki. A kaj pomeni odpustiti? Kako lahko zares odpustimo? Sami po sebi bolj težko. Če pogledam sebe, sem dolgo časa mislila, da sem odpustila, kar je bilo neodpustljivo, pa se je ob preizkušnjah, ko so oživele boleče tipke, bolečina vedno znova vračala na površje. “Kako to, da še vedno zaboli? Saj sem odpustila”, sem se spraševala. Lupila sem se kot čebula, po plasteh, a jedro je bilo kljub zavestnemu dejanju še vedno vroče. Šla sem čez različne new age procese in terapije od raznih seans do hipnoze. Takrat še nisem bila kristjanka in sem si mislila, da to zmorem storiti sama s svojim umom in s svojo odločitvijo, pa sem se motila.
Odpuščanje je stvar zavestne odločitve, a dejanje mora biti pospremljeno z nadnaravnim delovanjem Božje milosti. Pri molitvi odpuščanja, ki jo izrekamo na glas, mora sodelovati Sveti Duh, ki nas pri procesu vodi.
Neodpuščanje vodi do pojava kroničnih bolezni, zato je zelo zdravo, da se naučimo čim prej odpuščati.
Prepoznaj komu moraš odpustiti
Najprej je potrebno prepoznati komu odpustiti. Mnogo ljudi ima bolečine tako potlačene, da se ne spomnijo nikogar, ki bi jih prizadel. Mislijo, da so boleče zadeve predelali v svoji glavi, obrnili nov list v življenju in da jih dogodki iz preteklosti ne bodo ujeli. A žal se bolečina pritihotapi pogosto v obliki kronične bolezni, morda tudi takšne, za katero ni zdravila. Takrat je ozdravljenje možno le z božjo pomočjo in iskanje neodpuščenega je ključnega pomena pri notranjem ozdravljenju duše. Ozdravljena duša pa postane pretočna za delovanje Svetega duha, ki se naseli v posamezniku, ko sprejmemo Jezusa ter nas pripelje do obljube: “PO NJEGOVIH RANAH STE BILI OZDRAVLJENI.” Jezusova smrt je naše življenje. Bog čas interpretira drugače, kvantno, bi lahko rekli danes. Več o tem kdaj drugič.
Lahko moliš takole:
Sveti Duh, tu sem pred teboj in te prosim, da mi pokažeš vse ljudi in situacije, ki so me prizadele in ranile.
(se spomniš kdo so in si zapišeš).
Tole me je res prizadelo. Totalno nefer. Me boli.
(izliješ svoja čustva v zvezi s tem)
Na glas izgovarjaj molitev odpuščanja
Molitev odpuščanja lahko izgleda takole (posredovano od Barbare in Steva Telzerowa):
Odločam se, da maščevanje ni moje, temveč tvoje. Odlagam vsakršno zamero, grenkobo, jezo do teh ljudi. Ti si mi rekel, naj odpustimo tistim, ki so nas prizadeli. tudi ti si odpustil. Odpustil si meni, zato tudi jaz odpuščam ….. (ime) za ……. (kaj).
Vse te ljudi izročam v tvoje roke. Naj bo vsakršna nezdrava vez z njimi presekana. Sproščam jih v tvoje roke. Blagoslovi jih.
Odpusti meni, ker sem toliko časa držala zamero in neodpuščanje v svojem srcu. Odpuščam tudi sebi za ……. Hvala, da me ne obsojaš.
Izruj iz mene vsakršno grenko korenino, zamero, sovraštvo, želo neodpuščanja, jezo, vsakršno upornost. Želim biti popolnoma svoboden.
Jezus hvala, ker si prelil zame svojo sveto kri. Sedaj sprejemam tvoje očiščenje in tvoje odpuščanje.
Sveti duh pridi in ozdravi moje srce na vseh mestih, kjer je bilo ranjeno, prizadeto. Izlij svojega olja ozdravljenja na moje srce in me popolnoma ozdravi. Daj da vidim svojo preteklost in situacije v mojem življenju s tvojimi očmi. Daj da vidim samega sebe s tvojimi očmi.
Obnovi in zaceli mi srce.
Aleluja in amen. Hvala ti Jezus.
Spodaj nekaj video povezav, ki so me navdihnile.
Joyce Meyer – Moč odpuščanja
Joyce Meyer je vrhunska govornica z izjemno karizmo. V spodnjih dveh videih govori o moči odpuščanja. Ker je tudi sama šla skozi pekel, vrsto let jo je namreč spolno zlorabljal oče, nam lahko iz prve roke pove, zakaj je odločitev, da odpustimo, tako pomembna. Pri nas je poznana po knjigi BITKA V UMU, kjer govori, kako prepoznati sovražnikovo delovanje v našem umu, kako se mu upreti in ga premagati. Z Bogom smo namreč zmagovalci, vsi.
Spodaj sta krajši in daljši prispevek o temi odpuščanja. Zakaj je odpuščanje tako zelo pomembno?
Odpuščanje je pomembno zato, ker zlomi moč sovražnika v našem življenju. In kdo je naš sovražnik? Tisti, kateremu smo zamerili, tisti, ki nas je prizadel in ki si lasti pravico, da nas ima v oblasti, medtem ko mi zastrupljamo samega sebe s strupenimi mislimi. Odpuščanje je zavestna osvoboditev od bolečine. Joyce pravi, da je sovražiti nekoga, ki te je prizadel enako, kot če vzameš strup. Prav zato so čustvene rane in bolečine tako globoke. Največkrat mislimo, da če jih potlačimo in nadaljujemo z življenjem, ostanejo za nami, a dejstvo je, da nas njihov strup dnevno zastruplja, posledica zastrupljanja pa so kronične bolezni. Zakaj bi dali sovražniku to veselje? Strup, ki ga nezavedno uživamo, našemu sovražniku prav nič ne škodi. Tako nas na nek nezavedni način še vedno drži na nitki in usmerja naša življenje, pa čeprav ga že dolgo ni v njem.
Joyce pravi, da bodimo poslušni Bogu. Molimo za naše sovražnike. What? Jap. Molite za njih in jih blagoslavljajte. Ni ravno prijetno blagoslavljati nekoga, ki te je prizadel in mu želeti dobro. Pa saj je nam naredil slabo. Ni fer. Jap, življenje ni fer. Krivica se nam je zgodila in mi smo žrtev, ki trpi, a naše trpljenje se bo skrajšalo prav z odpuščanjem. Presekali bomo vlogo žrtve in se osvobodili trpljenja. Ampak tukaj se prav radi zapletemo. Ne spustimo zamere, ne odmerimo, ker želimo potrditev drugih, ponavadi z izgovorom, da je za tolikšno bolečino zamere naš meter prekratek. Žal nam meter nič ne koristi. Čim krajši je, tem bolje za nas. Torej, moli za svoje sovražnike, čeprav si morda ne želiš, da bi bili blagoslovljeni. Naredi to za Boga, saj je to njegova zahteva zate. Bog jih bo blagoslovil z razodetjem resnice, tudi njim bo morda spremenil srca. To pa je tudi namen Božjega dela.
Koraki do odpuščanja.
Odpuščanje je naša zavestna odločitev, ne čustvo. Bog ne pravi, da naj pozabimo, kaj so nam storili, ampak da jih blagoslovimo. Skratka Joyce nam predlaga naslednji recept:
- Odločim se, da odpustim. Gre za zavestno odločitev. Odpuščanje ni čustvo.
- Molim za sovražnike in jih blagoslavljam. Molim, da jim Bog odpre oči, da jih reši in jim pokaže ljubezen.
- Ne preklinjam jih in ne govorim o njih na neprijazen način. Ne blebetam iz zagrenjenosti.
- Zaupam Bogu, da ve, kaj ima za narediti.
- Če sem še vedno jezna, ker se tako počutim, rečem Bogu: “Jaz sem naredila svoje, na tebi je, da sedaj spremeniš kako se jaz počutim. Predajam ti svoje počutje.”
- Amen.
Z odpuščanjem zlomiš moč sovražnika v tvojem življenju. Joyce pravi, da moramo slediti veri in ne čustvom. Bodimo poslušni Bogu, ki nam naroča, da bolj ko odpuščamo, bolj duhovno rastemo. Naša vera se razteguje, kot elastika. Jezus nam pravi, da moramo slabo premagovati z dobrim.
Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
Luka 6, 28
Kajti s tem, ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe, saj ti, ki sodiš, delaš isto.
Rim 2,1
Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
Luka, 6-27-28
Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš nebeški Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.
Matej 6 , 14-15
»Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Matej 18, 21
Barbara in Steve Telzerow – Odločitve
Tokrat sta nam Barbara in Steve spregovorila o odpuščanju. Spodaj je povzetek pridige z malo dodatki.
Ali smo pripravljeni gledati drug na drugega tako, kot Jezus gleda na nas? Smo morda pripravljeni prvi pristopiti in odložiti zamero, grenkobo in pustiti bolečino za sabo? Smo pripravljeni odpustiti tako, kot je Jezus odpustil nam?
Ne pozabimo, da nas Jezus ljubi navkljub vsem našim pomanjkljivostim, nepopolnostim in storjenim napakam. Jezus nam je že odpustil. Smo morda tudi mi pripravljeni odpustiti našim dolžnikom? Odpuščanje je odločitev, ki od nas zahteva, da se odločimo ali smo pripravljeni odpustiti zamero ali ne. Izzvani smo, da se odločimo ali bomo živeli na podlagi naših čustev ali naših odločitev. Pogostokrat nas odločitve drugih zaznamujejo, saj smo lahko žrtve nepravilnih odločitev drugih ljudi. Pa vendar je odvisno le od nas samih, ali bomo ostali žrtev, ali ne. Zavedajmo se, da nismo odgovorni kako se drugi obnašajo do mene, smo pa odgovorni, kako se mi obnašamo do drugih. Odločitve drugih torej vplivajo na nas, ampak naše lastne odločitve nas definirajo.
Bog ima za vsakega izmed nas poseben namen in pot, čeprav jo včasih težko vidimo. Še posebej težko je videti božji namen takrat, ko trpimo, a preizkušnje povečujejo našo vero in nas duhovno krepijo. Odločitev, ali bomo izpolnjevali njegovo voljo ali ne, je izključno naša. Če smo poslušni njemu, in sledimo njegovi Besedi, nam bo Bog pomagal. Sprejmimo torej Jezusa, za našega odrešenika, da nas pritegnejo stvari, ki so za nas božja volja.
Naše odločitve imajo posledice, saj vplivajo na našo prihodnost, ki je ne želimo prepustiti naključju. Naša prihodnost naj sledi poti, ki jo tlakujemo na podlagi naših lastnih odločitev, ki niso posledica nepredvidljivih naključij preko katerih nas napada skušnjava. Le-ta prihaja do nas v obliki izbire.
Božja milost je naša partnerica v življenju, ki nas opremlja z božjo močjo. Z nami je v ključnih trenutkih, da v trenutku skušnjave sprejmemo pravilno odločitev in sledimo božji volji v našem življenju. Božja milost se zliva na našo preteklost, bdi nad našo sedanjostjo in skrbi za našo prihodnost. Milost je naša učiteljica, ki nas uči in nam pomaga pri sprejemanju odločitev. Je naša zaščita, da bomo sledili tistemu, ki nas je poklical.
Vsak od nas je Jezusu dragocen. Mi nismo sprememba, ampak smo izbrani. Bog nas je izbral za posebno nalogo, kar je morda težko razumeti. Zakaj je izbral mene? Kdo sem jaz, da me je izbral? Ponavadi si mislimo, da nismo vredni, da nas izbere, da druge lažje izbere kot nas, ampak to je laž. Bog lahko izbere vsakogar. Mi smo Bogu dragoceni. Pravi nam: “Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz izbral vas.”
Ne išči torej izgovorov. Ti so Bogu dragocen. Ko se Bog odloči za nas in mi za Boga, takrat se spremeni naša usoda, saj nismo več žrtev življenja. Ob sebi imamo namreč Boga, ki nam stoji ob strani in nas uči, kako obstati in postati zmagovalci nad našimi lastnimi preizkušnjami. Naše okoliščine nas ne bodo pokopale, temveč nam bodo pomagale, da zrastemo v veri. Vedno znova se moramo opominjati, da ne moremo vplivati na to, kar se nam dogaja, lahko pa vplivamo na to, kar se dogaja znotraj nas in kar prihaja iz nas.
Sprejmimo torej žrtev, ki jo je za nas storil Jezus na križu. Naučimo se živeti življenje ljubezni. Sprejmimo brezplačni dar božje milosti in ji dajmo pooblastila, da deluje v našem življenju in prevzemimo odgovornost, da delamo za Boga velike stvari. Zaupajmo Bogu, da obrne minuse v naš plus. Jezus to zna.