Modrost sveta in modrost Boga

Modrost sveta in modrost Boga: Raziskovanje globin razumevanja

Modrost je ena izmed najstarejših in najbolj cenjenih vrednot, ki jo ljudje že stoletja iščejo in jo poskušajo razumeti, analizirati in jo živeti, a obstajata dve vrsti modrosti: modrost sveta in modrost Boga. Gre torej za dve različni, a globoko prepleteni perspektivi razumevanja življenja in našega mesta v njem, a čeprav se svet na vse pretege prizadeva, da bi se na piedestal modrosti zavihtela modrost sveta, je Božja modrost tista, ki presega razumevanje posvetne modrosti.

Čeprav bi človek želel pojasniti vse, razumeti Boga in ga popredalčkati, je Bog nad vsemi našimi predali. Boga ne moremo razumeti, kakor tudi ne moremo razumeti Božje modrosti, lahko jo le spoznavamo in si jo izprosimo, če le zaupamo in jo po veri brez kakršnega dvoma tudi sprejmemo.

Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda:  mož, ki je v duši razdvojen, nestanoviten na vseh svojih poteh.

Jakob 1, 5-8

Svet nas ves čas opominja, da nismo dovolj dobri, vzpodbuja nas, da se med seboj primerjamo, tekmujemo in se, v kolikor nismo dobro ukoreninjeni v svoji lastni identiteti, ob drugih počutimo manjvredne. Po drugi strani pa se rado zgodi, da nas v svojem ponosu odnese nekam v višave nad ostalo rajo sveta in nam glas v glavi govori : “Mah, tile pa so res eni bizgeci, še dobro da nisem na njihovem nivoju…”

Modrost sveta se rada primerja, tekmuje in ima prav. Rada je prepoznana kot pametna, intelektualna, razmišljujoča in skratka si želi biti ali postati nekaj več, predvsem želi vse razumeti in analizirati. Posameznike povzdigne na piedestal in jim šepeta na uho, a čeprav je vsem poznan rek, da modri molčijo, včasih modrost modrih nerada molči, saj kot pravi nek drug pregovor, je posvetna modrost naučena, da se dobra roba rada hvali.

Modrost sveta

Če torej po šolsko analiziramo modrost sveta, lahko rečemo, da izhaja iz človeške izkušnje, opazovanja, učenja in razmišljanja. To je modrost, ki se razvija in temelji na znanju, znanosti, filozofiji, umetnosti in družbenih normah. Modrosti sveta je dinamična, saj se razvija in prilagaja spremembam v družbi, kulturi in znanosti.

Ključne značilnosti modrosti sveta:

1. Empirizem: Temelji na opazovanju in eksperimentiranju. Naše razumevanje sveta se stalno širi z novimi odkritji in tehnologijami.
2. Racionalnost: Poudarja logiko, analitično razmišljanje in kritično presojanje. Racionalnost omogoča reševanje kompleksnih problemov in sprejemanje premišljenih odločitev.
3. Praktičnost: Modrost sveta je pogosto usmerjena k reševanju praktičnih izzivov in izboljševanju kakovosti življenja. Ponuja orodja in metode za obvladovanje vsakodnevnih situacij.
4. Etična relativnost: Moralne in etične vrednote se lahko spreminjajo glede na kulturni kontekst in družbene spremembe.

Modrost Boga

Po drugi strani je modrost Boga drugačna vrsta modrosti, ki presega človeško razumevanje in temelji na veri, duhovnosti in božjem razodetju. To je modrost, ki jo ljudje iščejo preko svetih spisov, molitve, meditacije in mistične izkušnje. Ta vrsta modrosti je večna in nespremenljiva, saj prihaja iz božanskega vira.

Ključne značilnosti modrosti Boga:

1. Večnost: Modrost Boga je nespremenljiva in večna. Temelji na božanskih resnicah, ki so neodvisne od časa in prostora.
2. Duhovnost: Poudarja povezavo z božanskim in preseganje materialnega sveta. Duhovna modrost vodi k notranjemu miru, razsvetljenju in globokemu smislu življenja.
3. Moralna absolutnost: Etika in morala, ki izhajata iz modrosti Boga, sta absolutni. Temeljita na božjih zapovedih in svetih naukih.
4. Skromnost in ponižnost: Priznavanje omejitev človeškega razumevanja in zanašanje na božjo modrost. Ponižnost odpira srce in um za sprejemanje božanskega vodstva.

In čeprav bi se modrost sveta rada družila z Božjo modrostjo, Bog pravi, da bo uničil modrost modrih in razumnost razumnih bo zavrgel (1 Kor 1, 19), saj je modrost sveta za Boga norost. Vsak, kdor zaupa Jezusu in ga sprejme za odrešenika, prejme Kristusovo modrost brezplačno, če le na vsak dan skrbi, da se duhovno nahrani, da prebira in premišljuje Božjo besedo. Premišljevanje je kot prežvekovanje, ki poživlja in daje življenje.

Modrost pred stvarjenjem

Medtem ko je modrost sveta pridobljena, priučena, je modrost Boga opazovalka življenja in nas vabi, da jo spoznamo, saj je Ona tista, ki je prisostvovala stvarjenju in se veselila, medtem ko je Bog ustvarjal naš planet. V Pregovorih 8 Sveto pismo govori, da se je še posebej razveselila Božjih otrok, ki jih želi vzgajati, da bi prejeli milost od Gospoda in dolgo živeli.

Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč. Saj je pisano: Uničil bom modrost modrih, razumnost razumnih bom zavrgel. Kje je modrec, kje je pismouk, kje razpravljavec sveta? Mar ni Bog modrosti tega sveta obrnil v norost?  Ker pač svet prek modrosti ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog po norosti oznanila sklenil rešiti tiste, ki verujejo.  Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost,  mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost.  Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost.  Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi. Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu.  Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče,  da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso.  Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev,  da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu.

1 Korinčanom 1, 18-31

Ko se soočaš s prehodom v večnost, iščeš modrost in si želiš, da bi ti razodela tiste skrivnosti, ki to bodo pomagale, da ji predaš v upravljanje svoj um. Medtem ko modrost sveta boli, se iz božje modrosti širi milost in moč.

…..

se dokonča