Ko sem najmanj pričakovala,
ko sem najmanj razmišljala,
ko si nisem niti želela
in ko sem najmanj verovala,
tedaj sem srečala Njega,
Jezusa Kristusa – Boga in Gospoda osebno.
Nataša
Naš Nebeški Oče si želi, odkar nas je ustvaril, da ga osebno spoznamo. Želi, da spoznamo osebno Njegovega Sina Jezusa in Njegovega Svetega Duha. Se to osebno doživetje srečanja z Bogom lahko zgodi vsakemu? Seveda. To naredi On. Božansko srečanje s človekom stori Bog. Bog ne potrebuje in ne zahteva od nas nikakršnega truda in Njemu ni nekdo ljubši kot kdo drugi. On ne dela razlik med ljudmi. Ko vidi, da bi ga rad spoznal, se sreča s teboj na način, ki ga On izbere – zelo enostavno. On pride k tebi in te preseneti s svojim obstojem, kakor je tudi mene. V naslednjih izpovedih sem opisala moje prvo osebno srečanje z Živim Bogom Jezusom Kristusom, kolikor je v človeškem jeziku mogoče zapisati ta nadnaravna izkustva. Naj Vas med branjem preseneti s svojo čudovito prisotnostjo in Vam spregovori na srce!
NOVO ROJSTVO IN PRVA LJUBEZEN DO BOGA
Moje srečanje z Bogom je bilo popolnoma nepričakovano. O Bogu nisem nikoli razmišljala, nisem ga iskala ali želela spoznati. Enostavno, nisem se zavedala, da Bog obstaja in temu primerno sem tudi živela. Moje oči so bile slepe in srce zaprto za božja razodetja.
Prišel je dan, ko se je moje življenje spremenilo, dan osebnega srečanja z Jezusom. Srečanje je bilo seveda v božjem stilu: naenkrat, v vsej polnosti in za vedno.
V trenutku sem bila prestavljena v nadnaravne dimenzije bivanja, po človeško bi lahko rekli – v drugi svet. Res je bil drugi svet in to je bilo Božje Kraljestvo. Prestavljena sem bila iz kraljestva teme v Kraljestvo Luči. Tedaj tega nisem doumela, kasneje pa mi je Jezus po delih vse razodeval. Odprle so se mi duhovne oči, Božja ljubezen mi je odprla srce in tako sem prejela Jezusa v svoje življenje ( brez posebnih religioznih obredov ali molitev). Od tistega trenutka dalje nisem živela več samo jaz, ampak Jezus Kristus je živel v meni. Izpolnjena sem bila z Njegovo ljubeznijo in čudovito prisotnostjo in tako sem se »zaljubila« v Jezusa. Ljubila sem ga z vsem srcem, z vsako mislijo, z vsakim vdihom in izdihom, z vsem kar je v meni obstajalo. Razmišljala sem le o Njemu, v srcu pa sem ga neprestano oboževala in se mu neizmerno zahvaljevala. Pogovarjati sem se začela z Njim in poslušala kaj mi odgovarja in govori. Slišala sem glas mojega Boga, Vsemogočnega Boga! Njegov glas je najbolj osrečil mojo dušo in me popolnoma osvojil za svoje srce. Njegov glas je razorožil vse kar ni bilo po Njegovi volji. Njegov glas je postal moja hrana in pijača, On osebno je postal razlog mojega življenja.
Jezus je postal moje vse: smisel mojega življenja, moj cilj, moje veselje, moja moč, moja sreča, moja pot, moja izpolnitev, moj svetovalec, moj prijatelj, moja brat, moj soprog in gospodar mojega življenja. Postal je moj prvi jutranji vdih in zadnji večerni izdih, postal je moj sen in moje sanje ponoči, postala sem eno z Njim in v Njem. Prebivala sem v njegovem Duhu, se sprehajala z Njim po Njegovem kraljestvu, a v telesu sem bivala na tem svetu. To je največji čudež, ki sem ga doživela in bo ostal največji do konca mojih dni na zemlji – ponovno rojstvo, rojstvo iz duha in ne mesa, rojstvo iz Boga, rojen osebni odnos z Živim Vsemogočnim Bogom, ki ima vso oblast na nebu in na zemlji – Jezusom Kristusom.
To prvo izkustvo Božje ljubezni in srečanje z Bogom je rodilo v meni poleg hvaležnosti in veselja v življenju tudi vedno večje hrepenenje po spoznavanju Njega. Prva ljubezen do Boga me je močno spremenila in v meni pustila neustavljivo željo po nenehnem odnosu z Njim in po ohranjanju svojega srca in svojih misli v Njemu. To je bil nepretrgan tok ljubezenskega odnosa, ki me je iz trenutka v trenutek bolj osrečeval in mi odpiral oči za Resnico. Ljubezen do Boga in hrepenenje po Njemu se je začelo s trenutkom, ko sem se srečala z Njim in se nadaljuje še danes. Ta ljubezenska zgodba bo trajala do konca dni na tej zemlji in prešla še v večnost , kjer bom Jezusa videla iz oči v oči.
Jezus me je prvi ljubil, On me je želel, On me je izbral, On me je poklical in On me je naredil za njegovo orodje – orodje za Njegova dela in nošenje Njegove Slave; On me je določil, da bom ljudi usmerjala k srečanju z Njim.
JEZUS ŽIVI, ON RES ŽIVI!
Tistega dne, ko sem se soočila z Resnico, je bilo kot najmočnejša eksplozija. V trenutku je v meni eksplodiralo razodetje, da je Jezus živ Bog, da On res obstaja in je živ!!! In to ni bilo zgolj razodetje, ampak osebno srečanje z Njim, ki resnično obstaja. Jezus živi! Jezus živi! On res živi!
Vse kar je v meni obstajalo je imelo odprte oči. Vsak atom, vsak delček zavedanja, vsak dih, vse je zaznavalo obstoj Boga. Bilo je, kot bi namesto utripanja srca utripala radost in kot bi namesto krvi tekle v meni žuboreče reke sreče. Telo je bilo tako lahkotno, da ga skorajda niti zaznavala nisem, saj sem se nahajala v Božji prisotnosti. Bog me je v duhu rodil, mi odprl duhovne oči in vdihnil vame Božje, nadnaravno življenje, me zedinil z Njim osebno. On se je naselil v mojega duha.
Jezus živi! Jezus živi! On res živi! To je bilo vse, kar se je v mojem umu pretakalo. Jezus živi! Jezus živi! Iz mene so resnično, kot pravi Božja Beseda, začele teči reke žive vode. Te reke so bile tako žive in tako mogočne, da jih nisem mogla zadržati samo zase. Silile so ven, v človeštvo. To je bila brezpogojna ljubezen Boga izlita v moje srce po čudovitem Svetem Duhu, z enim samim namenom – da se izliva naprej na druge ljudi. Božja ljubezen se vedno daje, On se vedno daje, On se je dal, On je dal življenje za nas, tako zelo nas je ljubil. Taista ljubezen je bila izlita v moje srce, zato sem z njo ljubila vse ljudi. Vsakega človeka sem neizmerno ljubila in Božja ljubezen ga je preko mene privabila k sebi. Tako me je Bog začel uporabljati kot njegovo orodje za dajanje ljubezni Boga, za pritegovanje ljudi v Njegovo prisotnost in srečanje z Njim osebno.
V meni se je rodilo dvoje hrepenenj – hrepenenje po nepretrganem druženju z Njim in hrepenenje po tem, da bi vsak človek spoznal Jezusa. Ta nadnaravni klic po vodenju ljudi k Jezusu je popolnoma prevzel moje življenje. Ljudje niso bili zame več samo mimoidoči ljudje, množice ljudi, ki pač živijo na svetu, ampak so postali v mojih očeh najdragocenejše Božje stvarstvo – to kar v resnici tudi smo. Ob vsakem človeku sem se zavedala kako zelo ga Jezus ljubi in da je dal življenje zanj osebno. Ob tem pa je Božje hrepenenje v meni želelo, da bi vsak človek Njega spoznal. In tako je tudi bilo. Veliko ljudi mi je pošiljal na pot in še vedno mi jih pošilja. On ima čudovite, unikatne plane in strategije za vsakega posameznika, kako priti do njegovega srca. In vsa ta leta mi je po Božji milosti dano gledati nova rojstva ljudi in z Njim sodelovati pri nadnaravnih delih.
Jezus, ki je Bog, je dal življenje za nas, nam odpustil vse grehe, odvzel vso krivdo in nas ozdravil v svojih ranah. On, ki je Bog se nam je dal za prijatelja in sodelavca.
Jezus nas ljubi in bo z nami do konca dni! Vsak ga ima možnost spoznati, srečati in ga v svoje srce sprejeti. Vsak mu lahko preda svoje življenje in ga sprejme kot svojega Boga. On čaka na nas in kogar On sprejme, ga nikoli več ne zavrže. Njegova ljubezen je brezpogojna in večna.
Jezus živi! Jezus živi! On res živi! Aleluja! On živi!
PREOBRAZBA
Srečanje z Bogom me je trajno spremenilo. Lahko bi rekla da je bila sprememba takšna kot bi črn papir zamenjal z belim ali kot bi star kozarec umazane vode zamenjal z novim kristalnim kozarcem s kristalno čisto vodo. Postala sem novi človek. Naenkrat sem bila osvobojena vsega starega, kot bi bila brez preteklosti. Vse je bilo umito, očiščeno, lahkotno in v nova oblačila odeto. Vse je bilo belo kot nepopisan papir, ki čaka, da ga kdo popiše. Aleluja ! Jezus Kristus me je odel sam s seboj. Dobila sem najčudovitejše oblačilo, veličastno prisotnost Kralja slave, Odrešenika, Rešitelja – Svetega Boga.
Ob izpolnitvi z Njegovim Svetim Duhom in v popolni potopitvi vanj ni bilo niti trenutka v katerem bi razmišljala o sebi ali o svojih načrtih in željah, o skrbeh ali težavah. Popolnoma sem bila prežeta z Njim in Njegovo močjo. Vsaka misel, vsako doživljanje, vsako videnje ali spoznanje je bilo usmerjeno na Jezusa. Oboževanje, občudovanje, zahvaljevanje, čudenje ob neopisljivi lepoti in ljubezni, nepozabna svoboda – vse to je bivalo v meni in vse je bilo namenjeno samo Jezusu. Vse je izhajalo iz Njega in me polnilo. Bila sem kot noseča, polna Božje ljubezni. Postala sem tempelj Boga. Živi tempelj Živega Boga.
Z Jezusom sem se srečala kot stari človek – človek greha, človek z zgolj čutnim doživljanjem in razmišljanjem, polna vsakovrstnih kratkotrajnih čustev in nihanj v razpoloženjih, človek z realističnim pogledom na življenje, ki seže le od oči do zemlje, človek brez Božjega Duha. Bila sem zgolj živeče meso , slepo in grešno in hitro pokvarljivo – človek neodvisen od svojega Stvarnika. S potopitvijo vanj se je vse spremenilo in to v trenutku. Njegova prisotnost je bila kot živa kopel, ki me je izprala vsega umazanega, bolečega in težkega, vsega kar je bilo odveč – in odveč je bil »stari človek, zgolj duševno bitje«. Ta je moral umreti! Božja kopel življenja je postala kopel smrti za starega človeka.
Iz kopeli Božje prisotnosti sem se dvignila spremenjena. Postala sem »Nova stvaritev – Novi človek« oživljen po Duhu Boga in združen v eno z Njim. Osvobojena sem bila vseh prekletstev, odpuščeni so mi bili vsi grehi, odvzeta mi je bila vsa krivda in oprane so bile tudi moje misli. Opral jih je s svojo Besedo, s svojimi mislimi. V tej prečudoviti potopitvi v Božjega Duha so se mi odprla duhovna ušesa in slišala sem Njegov glas. Vsaka Njegova beseda je preobražala moje misli in moje srce. Spreminjala se je tudi moja osebnost v podobnost Njemu. Moje odprte duhovne oči so se napajale ob Njegovi lepoti in srce je utripalo skupaj z Njim.
Za tako preobrazbo ni bil potreben nikakršen trud – nobenih psiholoških posegov niti delavnic za spreminjaje miselnih vzorcev, nobenih psihoterapij in vaj pozitivnega razmišljanja; ničesar. Nič ni bilo potrebno. Gola potopitev v Božjega Duha je zadostovala za popolno preobrazbo starega in rojstvo novega človeka. To je mogoče edino našemu Vsemogočnemu Bogu Jezusu Kristusu. Skupaj z Njim sem umrla na križu in v njemu bila obujena od mrtvih v Novega človeka. Aleluja!
On želi vsakega ponovno roditi iz Njegovega Duha, vsakomur želi biti najbližje in vsakemu stati ob strani. On je dal življenje za vsakogar in odrešil je vsakogar. Vsakemu je odpusti grehe in vsakega osvobodil od prekletstev. Sam sebe , svoje življenje je dal kot dar za našo rešitev in ta dar čaka vsakogar- vsakogar. Tukaj čaka ta dar zate.
Pridi in sprejmi Ga zdaj!!
IZLIJ SVOJE SRCE PRED MANO IN BODI POSLUŠNA
Ob poglabljanju odnosa z Bogom sem že na začetku spoznala, da želi, da vedno izlivam svoje srce pred Njim in storim kar mi naroči.
Jezus mi je razodeval Njegovo brezpogojno ljubezen do mene osebno in do vsakega človeka. Pokazal mi je svoje srce v katerem ni bilo nobenega obsojanja, nobenega zavračanja ali sramotenja, nobenega zgražanja zaradi nepravilnih dejanjih ali misli, nobene jeze ali zamere. V Njegovem srcu je bila le ljubezen. Razodel mi je, da ne morem nič storiti kar bi ga odvrnilo od ljubezni do mene in tudi ne nič dodati za kar bi me bolj ljubil. Od mene je želel le to, da sprejemam ljubezen in uživam v vsemu kar mi je podaril. Spoznala sem, da je On Bog, ki je zelo enostaven in od mene ne zahteva veliko; kar pa zahteva – On vnaprej pripravi, da sem zmožna tisto storiti.
Razkril mi je svoje pričakovanje do mene in to je bila: »Poslušnost«, poslušnost vsemu, kar je rekel. To ni bilo težko, ker je bil Njegov glas tako blagodejen in odrešujoč, tako poln življenja in lahkosti bivanja, tako izpolnjujoč in prijeten, tako radodaren in bogat. Vsak trenutek sem komaj čakala, kaj mi bo povedal ali naročil. In vsak trenutek komaj čakam tudi danes. Ko zaslišim Njegov glas me vedno popelje v nebeške prostore in svet je tedaj daleč od mene. Njegov glas je nežen kot metuljev let ali mogočen kot bučanje morja. Včasih je kot rahel dež, spet drugič kot veter, vedno pa je osvobajajoč in kot lepotni balzam za duha, dušo in telo. Vsak človek se lahko pogovarja z Vsemogočnim Bogom!!! Aleluja! Resnično nebeško in prečudovito!
Kar je že od začetka želel od mene, je bilo tudi to, naj izlivam svoje srce pred Njim brez zadržkov, brez skrivnosti, brez sramu, brez strahu pred kaznijo, ampak iskreno in svobodno. Ta dar Milosti sem sprejela z veseljem in mu vedno povedala vse, pa najsi je bila to najhujša stvar, negativno mišljenje ali dejanje, strašno stanje srca ali pa sodelovanje s hudičevimi deli. Njegova ljubezen me je osvobodila strahu pred kaznijo, zato sem rada prihajala k Njemu z vsem kar sem nosila v sebi. Vedela sem, da Njemu ni nič skrito in da vidi tudi nagibe srca, moje misli….vse. Jezus me je naučil, naj nikoli nič ne prikrivam in lažem niti sebi niti Njemu. Naučil me je, naj vedno pridem k Njemu po nasvet in pomoč ali po spremembo stanja srca, po osvoboditev od napačnih prepričanj, po tolažbo, po ozdravljenje… Pokazal mi je kako veliko je Njegovo veselje, ko prihajam k Njemu in kako rad je z menoj. Aleluja! Bog si želi naše družbe! Aleluja! Bog hrepeni po nas veliko bolj kot mi po Njemu! Bog se nas vedno veseli in nas občuduje! Aleluja! Mi smo Njegovo veselje! Aleluja! On nas ljubi in z nami bo do dovršitve sveta. Aleluja!
Jezus je postal center mojega življenja. Nič drugega me ni več zanimalo. Želela sem biti z Njim vedno in za vedno. Svet in njegove ponudbe so postale zame smeti in tako je in tako bo za vedno. Največja dragocenost tukaj na svetu je moj odnos z Jezusom in Njegova prisotnost v mojem življenju- On v meni in jaz v Njemu.
Med hojo z Njim mi je razodeval svoj karakter, razodeval mi je kdo je On in kako name gleda. Sveti Duh mi je začel razlagati Njegovo Besedo in božjih semen je bilo v mojem srcu vedno več. Rast jim je dajal Jezus in jo daje vedno. Dal mi je vedeti, da je On vedno na moji strani, vedno meni naklonjen in da me ne bo nikoli zavrnil ali zavrgel. Sam pri sebi mi je zagotovil, da bo z menoj do konca sveta in čez celo večnost. Ali bi si lahko še kaj več želela??
Naučil me je, naj ne dajem človeku večjega pomena kot Njemu, ker On – Bog Vsemogočni ima vedno prav. On ne laže, lažeta pa: človek in satan. Pokazal mi je, da moj »Prav« proti Njegovemu vedno izgubi, zato ni vredno vztrajati pri svojem, ampak je vredno podrediti se Njegovi Besedi. Njegova Beseda vedno rodi blagoslov, človeška beseda pa velikokrat rodi težave in razočaranja. Dokazoval mi je, da je vredno Njemu zaupati noč in dan. Odpeljal me je čez mnogotere situacije in čez mnoge odnose z ljudmi, čez doline težav in vrhove veselja in vedno je bila rešitev – podreditev Njemu. Znova in znova sem okušala Njegovo dobroto in spoznavala, da je resnično samo On dober in da samo od Njega prihaja vse dobro v moje življenje.
Naslednja lekcija je bila: naj se ob spoznanju greha v svojem srcu hitro spokorim in se obrnem v pravo smer- k Njemu. Zagotovil mi je milostno odpuščanje grehov vedno, dasiravno mi je že vse odpustil na Križu. Pokazal mi je, da je dobro zame, da se zavem greha in ga Njemu predam, kajti zlo seme rodi zastrupljajoč sad, ki razkolje dušo in ločuje človeka od Boga. Izkazal se mi je kot usmiljeni, ljubeči Oče, vedno razumevajoč in odpuščajoč v vsaki situaciji, kot zavetje v času stiske in kot zaščita pred grozečim viharjem. Spoznala sem ga kot dobrega Očeta. Od prvega srečanja z Njim do danes me uči gledati le Njega in v vsem in v vsakomur iskati Njegov ljubeč obraz. Uči me hoditi za Njim in živeti z Njim.
Izlivaj svoje srce pred Bogom in On bo storil!
BOGU NI NIČ PRIKRITO
Osebno spoznavanje Jezusa in Njegovega Kraljestva me je od prvega trenutka dalje, iz dneva v dan bolj prevzemalo in pričakovanje vsega, kar mi bo še razodel, me nosi skozi življenje kot na jadrih veselja.
Ko sem spoznala, da je v Njegovem Kraljestvu – v Njegovem Duhu tako vse popolno in na pravem mestu, si nisem želela preživeti niti trenutka več ločena ali oddaljena od Njega. V Njegovi prisotnosti niso bile več pomembne moje pomanjkljivosti in omejitve. Pomembna in živa je bila le še Njegova Ljubezen. Ljubezen, ki je resnično živa, oživljajoča in življenje podarjujoča. Ljubezen, ki je oseba in nosi Ime: Jezus Kristus! Duševne dimenzije zaznavanja sveta in življenja so bile dobesedno le zamegljeni obrisi napram Božjem življenju. Postalo pa je prečudovito gledati na svet, ljudi in življenje skozi Njegove oči. Vse je postalo oplemeniteno, dragoceno in prežeto z Njegovo ljubeznijo. Dobila sem Njegove oči in spoznala, da je Njemu vse kar je ustvaril zelo ljubo, da občuduje popolnoma vse in skrbi za vse – od stvari do ljudi.
V obdobju, ki ga je On določil zame, mi je razodel še en vidik Njegove narave – Njemu ni nič prikrito. On vidi v srce, vidi moje misli, nagibe mojih dejanj, moja pričakovanja, vidi vse moje skrite želje in namene, moje plane… Vidi mojo preteklost, sedanjost in prihodnost. On vidi vse in ve vse o meni in o vsakemu človeku, saj ga je On osebno ustvaril in mu podaril življenje. Preden mi je razodel kaj si On misli o meni, me je spomnil na trenutek iz zgodnjega otroštva. Kot majhna deklica, ko sem hodila k verouku, sem sprejela pregovor iz učbenika, ki se je glasil takole: Bog vse vidi, Bog vse ve, zato grešiti se ne sme! Jezus mi je pokazal, da mi je bil ta pregovor posredovana kot grožnja s kaznijo. Tako se je seme strahu pred kaznijo zasejalo v moje otroško srce in začelo rasti do močnega drevesa in že v zgodnjem otroštvu se je začela oblikovati napačna predstava o Bogu. Kot posledica tega doživetja se je v meni (podzavestno) razvil močan odpor do vsake avtoritete in nevede tudi do Boga. Le kdo bi si želel srečati z Bogom, ki te za vsako napako kaznuje, le kdo? Nihče!
Kaj mi je želel Jezus pokazati s tem odlomkom iz preteklosti? Želel je uničiti laž in zamenjati napačno podobo o Njemu s pravo sliko – z Resnico. Pokazal mi je, da On res vse vidi in vse ve do potankosti, vse o meni, vendar gleda skozi svoje srce ljubezni in ne z očmi obsodbe. Pokazal mi je, da mi ob pogledu na moje pomanjkljivosti in grehe vedno ponuja roko milosti in odpuščanja, roko pomoči in rešitve. Pokazal mi je kako veličasten plan ima za mojo prihodnost in kako majhni so bili moji – kot umazane drobtinice proti dišečemu hlebu dobrega kruha iz nebes. Lahko pa rečem, da me tedaj še dolgo ni zanimal Njegov plan za moje življenje, zanimal me je le On osebno. Kje je, kaj dela, kaj namerava storiti, koga je izbral, kje deluje, kako razmišlja, kaj želi od mene… On, On, On – moja velika ljubezen, moja sreča, izpolnitev moje duše, moj najlepši, veličastni Bog, moje vse. Nisem mogla razmišljati o sebi, zame je obstajal samo in edino Jezus. Mene sploh ni bilo več, kot bi za določeno časovno obdobje izginila. Najbolj me je fasciniralo kako se on dotakne src ljudi in jih zaljubi vase. To je bilo moje največje veselje – gledati nova rojstva ljudi in njihovo totalno transformacijo življenj. Gledati, kako ljubijo Jezusa. Aleluja! To je moje največje veselje skozi vsa leta hoje z Jezusom. Zelo sem mu hvaležna, da me je izbral za svojo sodelavko pri Njegovih delih. Kakšna Milost!!
Spoznanje, da Bog vidi v moje srce je bilo zame kot bi dobila krila, resnična svoboda. Svoboda od vseh mojih predstav, svoboda od same sebe in od ljudi. Ni bilo več pomembno kaj si ljudje mislijo o meni ali kaj si jaz mislim o sebi. Ni bilo več pomembno, če se nisem znala pravilno izražati ali odločati. Pomembno je bilo samo še to, da me Bog popolnoma pozna, da vse ve o meni in me kljub temu ljubi. Aleluja! Do srečanja z Jezusom sem dajala velik pomen na ljudi, ob srečanju z Njim pa nič več. Zame je bilo edino veljavno mnenje to, kar On pravi. Človekovo mnenje je v primerjavi z Božjim enako nič. Vedno! Nič več nisem prikrivala ne pred sabo niti pred ljudmi in Bogom. Ni se mi bilo potrebno pretvarjati ali si nadevati razne maske in zaščitne zidove. Izkustvo Njegove brezpogojne ljubezni in brezpogojnega sprejetja me je osvobodilo vseh spon strahu pred ljudmi in tudi strahu pred seboj. Do sebe sem bila namreč zelo kritična in za vsako napako sem morala odslužiti z nekakšno kaznijo ali trpljenjem. Kakšna Milost, da nisem bila več sama sebi sodnik! Kakšna Milost, da sem spoznala mojega ljubečega nebeškega Očeta tudi kot pravičnega sodnika, ki je poskrbel, da je za vse moje obtožbe plačal kazen Jezus. Kakšna Milost! Milost! Milost! Kakšna Milost, da sem spoznala, da me je tako ljubil, da je dal svojega edinega Sina Jezusa Kristusa zame, da sem lahko po Njem sprejela ljubezen in svobodo od vsakovrstnih ujetništev. Kakšna Milost, da sem spoznala Boga, ki me pozna in me ne obsoja, temveč nasprotno- Boga, ki me brezpogojno sprejema takšno kot sem.
Bog vidi v srce in nikogar ne obsoja. Kako blagodejna Resnica. Kakšna tolažba za dušo. Jezus nas pozna in take kot smo nas ljubi. Zagotavlja nam, da bo z vsakim od nas do konca sveta. Aleluja! Pridi in odpri mu vrata srca, da ti ga izpolni s svojo čudovito ljubeznijo! Povabi ga v svoje srce. Zelo preprosto; Jezus, pridi in prebivaj v mojem srcu. Želim te spoznati, želim, da si ti moj Bog.
Dobrodošel Sveti Duh. Dobrodošel.
Zapisala: Nataša
