V koronskem času sva s možem začela obiskovati Mendarodno krščansko skupnost, ki se vsako nedeljo dobiva v plesni šoli Fredi na Zadobrovški 88 v Ljubljani. Že ob najinem prvem obisku so nama tekle solze, saj od ljudi, ki jih nisva poznala, nisva pričakovala tako toplega sprejema. Poleg izjemne Besede vzpodbude in molitve sva bila deležna tudi preroške besede, ki nama je dala podlago za upanje in naju priklopila na nadnaravno moč, ki jo daje Jezus. Začutila sva, da sva med svojimi, v družbi ljudi, ki jih poznava že celo večnost, čeprav sva nekatere videla prvič.
MKS je duhovni pristan tudi Urške, ki že več let zapored vodi Žensko konferenco in prav Urška je tista, ki me je povabila, da na Ženski konferenci 2021 nekaj tudi povem. To je tista Urška, za katero se mi je v letu 2018 zapisalo, da je gajsna simpatična voditeljica, ženska z žarom (povezava na prispevek). Kdo bi si mislil, da bom čez nekaj let z njo na odru tudi jaz. “Ni šans,” bi rekla, če bi me kdo vprašal.
Ko je iz Urškinih ust priletelo povabilo, je najprej donelo v moji glavi: “What??”
Potem pa je sledilo bombardiranje misli: “Joj, pa ne jaz. Saj ne znam nič povedati. Še nikoli nisem govorila o Jezusu v javnosti. Kdo bo pa mene poslušal? Saj se jaz učim od ostalih. Kaj pa lahko jaz, kot mlada v veri, komu sploh povem? One so vse prevajalke, izjemne govornice, se znajo obnašati na odru, jaz pa še mikrofona nisem v roki držala.”
A Bog v meni je govoril: “Pojdi. Ne skrbi. Jaz sem s teboj.”
“Ok, pa grem, če ti hočeš, ampak grem zato, ker hočeš ti, ne jaz. In če se osmešim, boš kriv ti, ne jaz,” sva se pogovarjala vsak dan. A ker se doma učimo, da mu popolnoma zaupamo, res ni pravi čas, da se z Bogom prerekam, da nečesa ne bom naredila. “Jaz delam zate, ti pa zame. A sva zmenjena? Ti rabiš usta, jaz pa tvojo moč in tvoje čudeže,” sem mu dnevno govorila.
Sprejela sem torej vabilo Urške in premagala strah pred nastopanjem, čeprav sem v trenutku preden sem stopila na oder, pozabila vse, kar naj bi povedala. Total black out. Nikoli se nisem rada nekaj učila na pamet in tudi tokrat mi ni bilo namenjeno, da bi se nekaj naučila. Ampak dragi moj Bog to ve in je tudi tokrat poskrbel, da je Beseda tekla tako, kot si je zamislil on. V njegovi družbi je lahko tudi zabavno .
Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje preizkušenost, preizkušenost pa upanje. Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.
Rimljanom 5, 3
Ko se danes gledam, poslušati starih posnetkov itak ne maram, ker sem sama do sebe precej kritična, si rečem: “Pa ja bi lahko kakšne druge žabe oblekla. In sedela malo bolj elegantno. Vsaj noge bi prekrižala.”
Ampak, ni kaj. Če kavboja v kiklo oblečeš, dobiš tole. “Sicer pa, Bog, ti si hotel tako, jaz sem kul tudi s takšnimi žabami. Sem v tvoji službi. Kakor me boš oblekel, takšna bom.”
V Mks-ju rastemo in se vzpodbujamo. Če pomislim, kje sem bila in kam sem prišla, lahko rečem, da uspešno raziskujem svoje globine , odkrivam skrite kotičke svoje duše in prejemam drobna presenečenja, ki mi jih Bog nastavlja pred nos.
Občasno se zalotim, ko ko iz mene letijo besede, ki niso moje in me presenetijo: “Uao, kakšna modrost.” Pa saj nam pravi, da če nimamo modrosti, si jo lahko izprosimo in ja, včasih dobimo kakšen fleš in se nam odprejo nova spoznanja in takrat presenetimo sami sebe. Radosti nas, ker vemo, da smo se potopili stopnjo globlje, a se zavedamo, da smo še daleč od cilja. Pa tudi nove pasti nas čakajo, jaz se še vedno velikokrat spotaknem. Takrat si rečem: “I am only a human. Sorry, mi je spodrsnilo. Se opravičujem. Ajmo, gremo dalje. Saj si mi odpustil. Poskusim naslednjič speljati tale ovinek.”
Med pavzo Ženske konference do mene pride novinarka Mateja Šetinc, ki pripravlja Duhovni utrip in me ogovori: “Bi bilo super, če bi lahko s tabo naredila intervju o spletni strani, ki jo pišeš.”
“Kaj?”
A tole si imel v mislih, ti tam zgoraj, ko si Urško nagovoril.
Meseci so minevali in v svoji glavi sem se odločila, da če me Mateja pokliče, ji rečem, da ni pravi čas, da bi jaz nekaj pametovala o spoznavanju Boga, ko pa smo doma v nevihti in ga tako zelo potrebujemo. Naj govorim pred vsemi, da mu zaupam sedaj, ko svet pravi, da ni pomoči. Vsi prijatelji ateisti se nam bodo smejali in si mislili: “Kje je tvoj Bog sedaj, ko ga rabiš? Naj ti pomaga, če ti more!”
Pa jim lahko povem, da on je z mano in z vsemi nami, v obliki nadnaravnega miru, ki ga občutimo. Da smo močni v njem, da se zalivamo z njegovo Besedo, ki nam daje moč, čeprav sami ne vemo, kakšen bo razplet. A ker je zdravnik in Bog čudežev, mu zaupamo. On se bori za nas in nas prenavlja.
Ko torej pride ponudba iz RTV-ja, sem imela torej v mislih, da tale intervju prestavim za nekaj let, ko bo situacija bolj ugodna in se zadeve razpletejo tako ali drugače. Čez nekaj let bom bolj zrela in moja kilometrina bo daljša, sem si mislila.
Pa pride možev rojstni dan, 9.2.2022, dan, ko je leto poprej prejel diagnozo.
Zvoni telefon in na drugi strani Mateja: “Pozdravljena Mojca, a se me spomnite. Mateja iz Duhovnega utripa pri telefonu.”
“Kako to, da vi mene danes kličete?” ji pravim.
“Nekako se mi je zdel pravi trenutek. Prav danes. Sem pomislila, da bi vas poklicala že prej, pa sem si rekla, da ni pravi čas, ” mi odgovori.
“Kaj res? A veste da, če bi vi mene poklicali katerikoli drugi dan, bi vam rekla, da ni pravi čas za prispevek.”
“Zakaj pa je danes, tisti pravi dan?” me vpraša.
“Ker je danes rojstni dan mojega moža. In na rojstni dan lansko leto, je mož dobil to brutalno diagnozo, ki jo dnevno predajamo Bogu v obdelavo in predelavo. Bog spreminja mojega moža, mu prenavlja um in verjamemo, da Bog dela na polno. Čutimo to. On ima moč, da odstrani tudi to bolezen. Danes je edini dan, ko vas ne morem zavrniti. Je nekakšna terminska luknja,” ji odgovorim.
“Ajme, v kaj si me spet zvlekel,” si mislim. “Kaj bom vse jaz še za tebe naredila?” si mislim. “Ampak ti veš, kaj pri nas čakamo, zato, naj bo po tvoje. Sprejmem. Ampak ti veš, kaj jaz rabim. Jaz zate, ti zame. A sva zmenjena?” mu rečem. “Ampak govoriš ti, ne jaz. Ti boš kriv, če bo čudno izpadlo, ker si ti to hotel. Jaz delam to zate. Jaz imam itak svojo službo. No, saj za njo tudi ti skrbiš. Saj vem. Thx.”
In tako sem pristala na pogovor z Matejo. Nisem sploh želela vedeti, kaj me bo vprašala, da me ne bi že vnaprej zvijalo v trebuhu. Mateja je čudovita oseba, napolnjena z modrostjo in milino, ki pomiri vsakega, ki ni vajen TV kamere. Ko je prišel trenutek pogovora, je beseda tekla, molitve članov MKS-ja so bile uslišane, vsaj kar zadeva strahu in treme. Ni bilo nobenega črvičenja trebuha, le prijeten pogovor, ki so ga izrezali na način, da je izpadlo še kar simpatično. Izjemno sem hvaležna za novo izkušnjo, ki pa je ne bi doživela, če ne bi poslušala Boga, ampak delala to, kar sem navajena.
Bog me vzpodbuja, da počenjam stvari, ki jih drugače ne bi počela. Nikoli si nisem mislila, da me bo vodil, da govorim o njem in vzpodbujam druge, da se priklopijo na silo njegove moči. A očitno ima z najbolj zagamanimi bivšimi ateisti, tistimi, ki so ga včasih obtoževali, prav posebne načrte. “Naj se malo raztegnejo, ” si verjetno misli.
Bog nas vzpodbuja, da gremo iz cone udobja in se podamo na novo pot. Tako sem jaz pristala v MKS, osebno spoznala gajsno Urško, sprejela njeno povabilo na Žensko konferenco in če ne bila pripravljena, da grem iz svoje kože in se pojavim pred kamero, tudi tega prispevka ne bi bilo.
V pričakovanju novih navodil, širim obzorja in se učim potapljati globoko…. z Jezusom v srcu.
Povezava na prispevek Duhovni utrip.
Dragi Bog, upam, da si zadovoljen z mano.
Jaz te držim za tvojo obljubo in ne spuščam tvoje Besede.
"Glej, jaz bom s teboj in varoval te bom, kjerkoli boš hodil, in pripeljal te bom nazaj v deželo. Zares, ne bom te zapustil, dokler ne storim, kar sem ti obljubil."
Geneza 28, 15
