Pred nekaj leti je podjetju, kjer delam skupaj s sodelavko padel promet. Prišle sva do situacije, da je bilo potrebno razmišljati o zmanjšanju stroškov in prvi ukrep je bil zmanjšanje stroškov najema prostora. Že nekaj let smo bili najemniki v prostoru, kjer se nisem dobro počutila, a nikakor nisem zbrala moči, da bi se ukvarjala z iskanjem novega prostora. Vedno je bilo en kup drugih prednostnih opravkov. Mislila sem, da so občutki, ki so v meni postajali vedno bolj močni, torej, da mi okolje ne ustreza, samo v moji glavi in da je prav, da jih potlačim, saj moram navsezadnje biti hvaležna za možnosti, ki so mi bile pred leti ponujene. In tako so leta šla mimo, nezadovoljstvo pa je v meni raslo.
Pa je prišel dan, ko je promet v podjetju padel in je bilo potrebno začeti klestiti pri najemnini. Kaj pa sedaj? Nikakor nisva bili pripravljeni na iskanje novega prostora. Nisva si želeli pristati v kakršnikoli pisarni, a prostorov, ki bi nam ustrezali ni bilo na vidiku. Pa sem rekla Bogu: “Zdej pa takole. Jaz si želim poslovni prostor na tej in tej cesti. Želim si, da bi bil majhen, cenovno dostopen, neposredno ob cesti, z možnostjo parkiranja tik pred objektom ter manjšo teraso.”
Precej zahtevne želje, bi rekla. Nekaj dni sem se načrtno vozila po cesti gor in dol in si ogledovala možne lokacije, klicala nekaj znancev, ki živijo na tisti ulici, a našla nisem ničesar. Na nepremičninskih portalih sva si ogledovali oglase, šli na nekaj ogledov, a nič namai ni bilo všeč. In ko sva nekega dne takole tuhtali, kaj naj storiva, sva za hec spet pogledali portal in tata, pojavil se je nov oglas. Kje? Na cesti, ki sem si jo želela. Prostor ob cesti, s parkirnim mestom in sprejemljivimi stroški. Še isto uro sva leteli tja, si prostor ogledali in kljub temu, da je bilo stanje objekta precej slabo, videli najino novo pisarno.
Čez en mesec sva bili preseljeni, v poslovnem prostoru, ki nama ga je priskrbel Bog. Aleluja. A naju je vendarle moral prisiliti, da sva naredili korak, saj če nama ne bi padel promet, pisarne ne bi iskale. Ko gledam nazaj, so bile vse slabe stvari za nekaj dobre.
