Včeraj srečam v trgovini poslovnega znanca, ki ga nekaj let nisem videla. Najprej nas je zadela korona, potem bolezen in mojega običajnega poslovnega mreženja je bilo konec.
“O Mojca, si pa drugačna,” mi pravi. V meni privre na plan potreba po pojasnjevanju zakaj sem drugačna, ki se prav hitro pomeša z željo po hipni teleportaciji v moje varno okolje – med štiri stene , domov. Prav ne sodim več v tale biznis svet, ki je poln mask. Čeprav sva oba v razvlečenih hlačah in brez navideznih mask, v hipu začutim, da mu moram, pa čeprav je le bežen poslovni znanec, pojasnjevati, zakaj me ni, kjer sem včasih bila. On me gleda, brez kančka sočutja, in si verjetno misli: “Kakšna norica,” jaz pa se po najinem razhodu tolčem po glavi, da sem kokoš in da res ne rabim vsakemu, ki me pozna, razlagati o bolezni in iskanju večnosti. Kot da me želi razumeti? Halo!!! Dol mu visi. Kot pravi dolenjski biznisman, ima srce v svojem tošlu, tam je fokus, vse drugo je balast.
In zakaj ljudje vprašajo: “Kako si?” Kaj sploh pričakujejo, da bomo odgovorili? “Dobro,” ponavadi izstrelimo, če smo ali pa nismo dobro. Zakaj bi pojasnjevali vsakemu, kaj se nam dogaja. Zadnjič me je v naši skupnosti presenetil odgovor Romane, ki je na klasično vprašanje izstrelila: “Imam še prostor za boljše.” Mi je bilo zelo všeč. Tudi jaz ga imam. Pa me spomne danes Charles, da pričakovanje boljšega, dejansko pripelje boljše v naše življenje. Tudi za žensko, ki je noseča, pravijo, da pričakuje. Pričakuje otroka, pričakuje novo življenjsko poslanstvo. Kar pričakujemo, dobimo. Zakaj torej ne bi pričakovali dobrega, nekaj novega, nekaj, kar nas bo razveseljevalo.
In prav zato me je zjezil moj odziv včeraj. Da sem padla v past in se zapletla v nek butast razgovor. Brrrrrr. Odslej bom v pričakovanju dobrega in se ne bom zapletala v pojasnjevanje posameznikom, katerim zame ni mar.
Ta čas bom izkoristila, da sem v svojem mehurčku s svojo omejeno družbo. Počutim se, kot da nisem več del tega sveta. Paše mi narava in mir. Pa saj tudi Jezus pravi, da ko ga enkrat sprejmeš nisi več od tega sveta.
Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas.
Janez 14, 17
Glavno, da Duh resnice ostaja v meni. Me uči in brusi in včasih tole brušenje prav boli. A glej, dela vse novo, zato se splača malo potrpeti.
…kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo, kdor pa seje v Duha, bo od Duha žel večno življenje.
Galačanom 6, 8
