Pri nas smo bolj jezične sorte. Hitro se sprožimo in takrat jezik opleta in išče besede, s katerimi bi lahko sekal in dokazal svoj prav. Da jezik nekontrolirano govori, se zgodi sicer vedno bolj poredko, a priznam, še uide iz vajeti tako meni, kot mojemu možu, a najin napredek v nekaj letih je izjemen. Sprva je Bog oplazil mene, konec letošnjega leta pa tudi moža.
A ni bilo vedno lepo in čudovito. Bili so dnevi, ko je bila pri nas vojna, kjer je vsaka stran želela drugi dokazati, da ima prav. Žrtve pa se niso štele. Ko sem v stanju premirja poskušala razumeti, kaj se z nama dogaja, mi ni bilo jasno, kako nas lahko imajo čustva tako v oblasti. Ali so to čustva? Nemogoče. Ne morejo nas čustva tako voditi in v nas sprožati takšne odzive. Zakaj so odnosi z bližnjimi najbolj na udaru? Nekaj gre nedvomno pripisati tipu osebnosti, ki jim pripadamo in ker smo pri nas bolj ali manj rumeno rdeče sorte, torej koleriki in sangviniki, so besedni dvoboji bili vedno zelo glasni.
Ko sem po nekaj letih duhovnega raziskovanja ugotovila, da je duhovni svet poln demonov, ki nas vodijo, mi je postalo vse jasno. Zlo je med nami, da nas uniči in zruši. Tema želi uničiti odnose v družini in si podrediti posameznike. Demonske sile nas obvladujejo, brez da se mi njih zavedamo. A če pogledamo kaj se dogaja med nami, ko partner v stanju jeze ubije partnerico, otroke in starše, je to edina logična razlaga. Vsi smo povrženi zlu in če se iskreno vprašamo, kaj je posameznik sposoben narediti v stanju jeze, hitro ugotovimo, da smo v stanju efekta vsi sposobni večjih grdobij, kot bi jih izvedli v stanju prisebnosti. Nedvomno je uboj ekstremno dejanje in izjemna moč in uspeh demonskega nagovarjanja, a žal so takšni primeri vedno bolj pogosti.
Demoni se prikradejo v družino zaradi grešnega delovanja posameznikov, nekatere pa privlečemo s seboj že s tem, ko se rodimo v določeni družini. In pri nas smo tistim, ki jih vlečemo od naših prednikov, dodali še nove. Demoni so resnična duhovna bitja, ki te nagovarjajo preko sanj, misli ter se manifestirajo preko besednih in čustvenih napadov posameznikov v družini. Potrebno jih je izgnati, jim zapreti vrata in to lahko naredimo samo s tem, da spustimo Jezusa v naše srce in se redno napajamo z božjo besedo.
Preko Besede iz Svetega pisma se učim modrosti in jih sejem vase in v svojo družino. Semena so skalila in prvi sadovi večje umirjenosti se že kažejo. A potrebno je redno delo, rastlino miru, ki raste iz božje ljubezni in milosti je potrebno redno zalivati. Sovražnik komaj čaka, da pustimo vrata priprta, saj nas dobro pozna in točno ve, kje mora udariti.
Če se redno polnim s Svetim duhom, so vrata hudiču zaprta. A ker živimo v svetu mesa in krvi se zgodi, da me lahko dobi nepripravljeno. In hudič točno ve, kdaj in kako me lahko špikne, da skočim v luft.
V času napada bi bilo modro neodreagirati in preslišati izrečeno. Če se ne zapnemo, napad mine in čez nekaj trenutkov je energija v družini spet prava, ljubeča. Če pa se zapleteš v nastavljeno mrežo, si pečen. Reagiraš tako, kot ti reče tvoj demon. Nečastno.
Prav zato je izjemno pomembno, da ozavestimo področja, kjer smo šibki, da se zavedamo, kje nas lahko čaka past in da se ne zapletemo v nastavljene mreže. Nič ni narobe, če smo včasih bolj “mutavi” in ne odreagiramo. Naša neodzivnost bo bogato poplačana.
Jaz zase vem, da Jezusov recept za mir in složnost v družini deluje. Jezus zdravi odnose in obnavlja neobnovljivo. Pred nekaj leti, ko je vstopil v moje srce, sem bila v družini sama, danes smo že vsi štirje. Molitev za druge deluje. Sedaj molimo za svoje starše in ostalo širše sorodstvo. Bi rekla, da smo za svoji družini pravi čudaki, saj oba izhajava iz ateističnih družin, kjer je od vedno kraljeval razum. A prav v naš razum se pritihotapijo naši napadalci.
Nas je Jezus ozdravil in obnovil, zato ga slavimo do nebes in nazaj. Življenje z Jezusom v srcu je polno miru in razumevanja.
Spodaj navajam nekaj citatov iz Svetega pisma, ki me navdihujejo. Verjamem, da kmalu s pomočjo Besede izpilim še ostale svoje pomanjkljivosti.
Zdravje jezika je drevo življenja, napaka v njem je rana v duhu.
Prg 15, 4
Vsak človek mora biti hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti. Zato odpravite vso umazanijo in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena in ima moč, da reši vaše duše.
Jak 1, 19
…le jezika ne more ukrotiti noben človek; nestanovitno zlo je in poln smrtonosnega strupa.
…. iz vaših ust prihaja blagoslov in kletev. Je mar studenec v istem izviru sladek in grenek?
Jak 3, 8
Jezljiv človek povzroča prepir, hud togotnež velik greh. Ošabnost človeka ponižuje, ponižnega duha pa spremlja čast.
Prg 29, 23
Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da podeli milost tistim, ki poslušajo.
Ef 4, 29
…zaradi mnogih besed prihaja do norega govorjenja.
Prg 5, 2
Kajti kdor hoče ljubiti življenje in videti dobre dni, naj zadržuje svoj jezik od zla in ustnice od zvijačnega govorjenja. Ogiblji se zla in delaj dobro, išči mir in hodi za njim.
1 Pt 3,10
Ne odgovarjaj, dokler ne poslušaš, ne vdiraj v besedo sredi govora. Ne prepiraj se o stvari, ki se tebe ne tiče.
Sir 11, 8
Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.
Marko 7, 15
Potrpežljiv človek bo sicer moral zdržati do določenega trenutka, potem pa mu bo spet dano veselje. Do določenega trenutka bo moral skrivati svoje misli, nato pa bodo ustnice mnogih spregovorile o njegovi pameti.
Sir 1, 23
Grd madež na človeku je laž, stalno je v ustih nevzgojenih.
Sir 20, 24
