O modrosti

Modrost je vrlina izgrajenega človeka z globokimi koreninami, odprtim srcem in ponižnim delovanjem. Mnogi jo zamenjujejo z inteligenco in razgledanostjo, a žal se prepogosto zgodi, da je obratno sorazmerna s šolano pametjo.

Človek, ki modruje ostalim, je ponavadi brez nje, morda od tu tudi izraz “Kaj pa ti modruješ (beri filozofiraš)!” In ljudje radi filozofiramo, če nas poslušajo in nam pritrjujejo. Rada nam zrastejo krila, ki nas dvignejo nad druge. A ko se nam krila posušijo, pademo in takrat je čas, da za modrost zaprosimo Boga, ki nam jo rad da.

Sveto pismo je zakladnica modrosti. Spodaj navajam nekaj meni ljubih.

Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil, kdor namreč dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Tak človek, naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda: mož, ki je v duši razdvojen, je nestanoviten na vseh svoji poteh.

Jak 1,6

Moder človek bo do pravega trenutka molčal, bahač in bedak pa bosta pravi trenutek zapravila.

Sir 20, 7

Bedaki imajo srce v svojih ustih, modri pa usta v svojem srcu.

Sir 21,26

Kajti Gospod daje modrost, iz njegovih ust prihajata spoznanje in razumnost. Iskrenim pripravlja uspeh, ščit je tem, ki hodijo v popolnosti.

Prg 2,6

Blagor človeku, ki najde modrost, možu, ki si pridobi razumnost Kajti pridobiti njo je bolje kakor pridobiti srebro, njen sad je boljši od zlata. Dragocenejša je kakor biseri, nobena tvoja želja ji ni enakovredna. Dolgo življenje je v njeni desnici, v njeni levici sta bogastvo in čast. Njene poti so prijetne poti, vse njene steze so mirne. Drevo življenja je v tem, ki se je oprimejo, kdor se je drži, je srečen.

Prg 2,13

Kdor se drži postave, bo dosegel modrost. Kakor mati mu bo prišla naproti, kakor nevesta ga bo sprejela. Dala mu bo jesti kruha pameti, odžejala ga bo z vodo modrosti. Nanjo se bo opiral, zato ne bo omahnil, nje se bo oklepal, zato ne bo osramočen.

Sir 15,1

Kajti modrost pride v tvoje srce, spoznanje bo všeč tvoji duši. Preudarnost te bo varovala, razumnost te bo ohranjala.

Prg 2,10

Modrost od nas zahteva, da se naučimo kontrolirati svoj jezik, kar je za jezične, tudi zame, še poseben izziv. Še dobro, da me Sveto pismo občasno opomne, da:

Zdravje jezika je drevo življenja, napaka v njem je rana v duši.

Prg 15,4

Precej ran v duši sem že pozdravila, a ko mi nekdo stopi na gumb, ki še ni odstranjen, takrat se jezik prelevi v orožje in besede so pravi metki, ki letijo iz mene. Življenje je trening potrpežljivosti in učenje modrosti.

Predhodna objava

Odvisnost od alkohola

Naslednja objava

Zdravje jezika

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Prični s tipkanjem za iskanje želenega prispevka
Na vrh