Pred leti smo uspeli prodati naše izdelke za enega večjih hotelskih projektov v Črni Gori. Porto Montenegro v Tivtu je hotelski kompleks prestižnih hotelov z marino, kjer je večina pomožnih bark večjih od našega stanovanja. Hvaležni smo bili in še vedno smo, da smo imeli priložnost sodelovati, a ko gre pri velikem projektu nekaj narobe, ne zaradi naše krivde, te v trebuhu kar malo zvije.
Nekega dne nas kličejo, da bi želeli, da se nekdo oglasi in poda strokovno mnenje o vgradnji, saj se je zgodila nesreča, kjer gost hotela zahteva plačilo odškodnine. Ti šment. Kako izpeljati zadevo, da bo zadovoljen hotel in gradbinec in da bomo tudi mi odnesli čisto rit. Paziti je bilo potrebno, da se dva velikana ne združita proti nam, majhnemu podjetju z namišljenimi izgovori. Dandanes nikoli ne veš. V našem sodnem sistemu sem bila večkrat priča, da je zmagala laž, čeprav ima še tako kratke noge. Pravica žal ne zmaga vedno. Resnica je bila in še vedno je drugačna za vsakega izmed nas. In res je, da ima palica dva konca , ampak je lahko tudi zelo dolga.
Pa sem odletela v Porto Montenegro, kjer so mi za moj čas obiska namenili sobo v prestižnem Regent hotelu s pogledom na marino. Celo pot me je zvijalo v trebuhu. Molila sem in prosila Boga, naj se zaplet razplete v najvišje dobro. Nisem vedela sicer kako, ampak Bog naj bi vedel, sem si mislila. V mislih sem sicer imela, da mi kot podjetje, ne pokasiramo njihovih napak in ne nosimo nikakršne finančne odgovornosti, saj nas lahko obremenitev tudi pokoplje. Finančnega bremena si res nismo želeli nakopati na glavo, sploh takšnega, za katerega nismo odgovorni.
Adria Airways, takrat je še obstajala, mi je organizirala let do Podgorice, nato pa taksi do Tivta in nazaj in po pristanku v Podgorici me je na letališču pričakal nasmejani taksist. V glavi sem premlevala različne scenarije, ko je začel zvoniti moj telefon….
Maybe I’m foolish
Maybe I’m blind
Thinking I can see through this
And see what’s behind
Got no way to prove it
So maybe I’m blind
But I’m only human after all
I’m only human after all
Don’t put your blame on me
Don’t put your blame on me
I’m only human
I’m only, I’m only
I’m only human, human
Iščem torbico, da bi segla po telefonu, pa je ne najdem. Ugotovim, da sem jo dala taksistu v prtljažnik. Ampak zvoni tukaj, čisto blizu mene. Kaj se dogaja? Kje je moj telefon? Ne poznam namreč nikogar, ki bi si kot jaz, naložil to pesem za zvonjenje. Moj telefon je unikaten glede tega. Kmalu ugotovim, da ne zvoni moj telefon, ampak od taksista.
“Pa ne da zvoni vaš telefon,” mu pravim.
“Pa da, sviđala se mi je ova pesma, pa sam jo stavio.”
“Valjda, i meni se sviđa, i moj telefon zvoni ovako,” mu rečem, mislim pa si: “Pa saj ne more biti res da v Črni Gori srečam človeka z enakim zvonjenjem.”
V tem trenutku sem vedela, da je Bog z menoj na poti in da se bo zadeva razpleta v najvišje dobro za vse. Med potjo ugotovim, da sem pozabila doma kopalke. Taksist pravi: “Nema problema. Stat čemo u Budvi, na pijazi, pa odaberi.”
“Nema problema, ” mu pravim in pograbim hitro prve kopalke, brez da jih probam. Bodo že. Izgledajo ok velikost.
Pripeljeva se v Tivat, se napasem v hotelu Regent, dobre volje. Testiram kopalke s skokom v morje se javim moževi sorodnici, ji razkažem od znotraj hotelsko čudo njihovega kraja. S terase pozirava pred jahtami in si privoščiva biti hotelski dami za en večer. Zgodaj zjutraj preskočim zajtrk in opravim potrebne sestanke, podam strokovna pojasnila v zadovoljstvo vseh vpletenih in se v popoldanskih urah vrnem na letališče. Doma spišem strokovno poročilo v angleščini, ki ga pregleda tudi dobavitelj in zaključim s primerom Tivat z zavedanjem, da ga je razrešil on in ne jaz. S svojim umom sem se samo zapletala v problem, ko pa mi je dal znak, da je ob meni, takrat sem mu prepustila, da je prevzel vajeti in govoril skozi moja usta v ušesa tistih, ki so bili besni na način, da so se pomirili. Aleluja. To znaš samo ti, Jezus.
Vsako slabo stvar lahko obrneš v dobro. To me ves čas uči tvoja beseda in tako se mi razodevaš. Hvala ti.
Ljudje smo polni napak in zmot. Tisti, ki smo dolgo časa verjeli lažem, ki nam jih je dnevno servirala tema, smo ob spoznanju Tebe srečni, da imamo odslej zvestega nevidnega spremljevalca, ki nas ljubi in nam pomaga v dnevnih bojih. Aleluja ti Jezus.
