Kako se lahko prepoznamo demonske napade ponoči
Zlo nas pogosto napade ponoči ali zgodaj zjutraj. Nekateri prisotnost slabega začutijo, drugi jo vidijo, mene pa ponavadi preganja v sanjah na zelo intenziven način v obliki pravih mor ali videnj. Nekajkrat se mi je zgodilo, da sem bila v stanju delne budnosti, proti ranemu jutru, ko sem okoli sebe začutila nekaj slabega.
Spodaj je zapis iz mojega dnevnika.
Pred nekaj dnevi sem ponoči imela zelo žive sanje. Sanjala sem o vasi, kjer je bila doma moja nona in hiši, ki se mi je vedno zdela strašljiva, polna nevidnih obiskovalcev. Na steni so visele slike starih staršev in njihovih staršev, črno bele, brez nasmeha. Vsakič, ko sem morala ponoči v kopalnico, ki je bila na koncu dolgega temačnega hodnika, me je bilo strah. Občutek sem imela, da nekdo hodi za mano, zato sem po hodniku kar tekla in govorila ali pa pela, da nisem slišala glasov v moji glavi. Pot do kopalnice ponoči je bil pravi podvig poguma. Vedno sem strašljivost hiše pripisovala mrkim obrazom pokojnih sorodnikov, ki so nas gledali s sten in stari hiši, z malo naravne svetlobe. Tistih nekaj oken, ki jih je hiša imela, je bilo vedno zaroletanih, da ne bi toplota ali pa komarji prišli v hišo. Brr,še vedno me zmrazi, ko pomislim na tisto hišo.
Bilo je že bolj proti jutru, ko so se sanje o hiši starih staršev še vedno vlekle skozi moje misli, a bila sem že na pol zbujena. Okoli mene sem slišala in se zavedala vsega, kar se dogaja, z enim ušesom sem poslušala moža, kaj počne. Zavedala sem se okolice in slišala moža, a premakniti se nisem uspela, četudi sem se želela. Moje telo je bilo paralizirano. Zunaj je bila še tema, z mislimi sem že obnavljala sanje, ko sem kar naenkrat okoli sebe začutila močno prisotnost nečesa slabega. Začelo me je dušiti in se viti okoli moje glave, kot da bi želelo vstopiti v mene. Kar naenkrat sem zakričala od strahu, čeprav se še vedno nisem uspela premakniti. Z druge strani sobe je prišel svetlobni žarek, ki me je objel in pregnal senco. Vse se je zgodilo tako hitro, kot v risanki, ko ob klicu na pomoč, hudobnega duheca posrka nazaj v stekleničko.
Nekaj dni se mi je dogodek motal po glavi. Nikakor, ga nisem uspela pozabiti, saj je bil občutek nemoči in ohromljenosti ob stiskanju za vrat, preveč intenziven. Ko sem o tem premišljevala nekaj časa sem se spomnila, da sem pred dnevi prvič v življenju odprla Sveto pismo, čeprav ga imam doma že nekaj let. Podaril mi ga je prijatelj Ljubo, a vzela sem ga z rezervo, misleč, pajade, kdo bo to bral, saj me niti malo ne zanima. Ko sem tokrat odprla Sveto pismo, sem prvič začutila moč Besede. Začutila sem, da me je napolnil mir in da se mi je prebudila želja po znanju, ki ga vsebuje. Čutim, da me je te noči pred temo rešil Jezus, ki je odgnal zlo iz mojega polja. Od takrat čutim v sebi mir in ljubezen. Hvala ti Jezus.
