Ves čas me nagovarja, da zapisujem misli, ki mi jih podaja, delim doživetja in pričujem, da on živi, čeprav ga ne vidim in ne slišim z zemeljskimi ušesi. Pa vendar je resničen, kot je resničen materialni svet, v katerem živimo. Mnogi ne čutijo potrebe, da bi ga spoznali, saj menijo, da ga ne potrebujejo, mislijo namreč, da so sami tisti, ki držijo kontrolo nad svojim življenjem. Tudi sama sem bila med njimi. A žal se včasih zgodi, da kljub silni želji po kontroli, ostanemo nemočni, sami in zlomljeni. Nekateri takrat začutijo potrebo, da se povežejo z Bogom, na katerega so pozabili ali pa ga sploh niso poznali, drugi nadaljujejo v svojem ritmu in še naprej solirajo skozi življenje. A soliranje je utrujajoče in nas žene k neprestanem iskanju. Ko pa uspeš doumeti, da živiš in deluješ pod okriljem Boga, sprejmeš svojo nepopolnost, se ponižno predaš v upravljanje višji božji inteligenci, prejmeš Božjo milost, ki jo začutiš kot ocean miru v tvojem srcu, ki se hrani in polni z BESEDO. Beseda je voda življenja…
Pred dnevi mi je znanka poslala tole sliko, ki jo je sama posnela v vedru gospe, ki je celo noč molila za ozdravljenje svojega moža. Staro vedro, v katerem je vsak dan oprala motiko, je čez noč postalo platno samega mojstra nad mojstri. Zjutraj, ko je po neprespani noči prišla na vrt, jo je čakalo tole presenečenje. Znanka, ki je po srečnem naključju prišla na obisk, je poslikavo ovekovečila. Hvala lepa Mira. Tako lahko vsem pokažemo, da je Jezus zares med nami.
