Nove gume na poti do Portugalske

Kam pa greste s takšnimi gumami? Na Portugalsko. Pajade.

Leta 2016 smo z našim kombijem potovali na Portugalsko, a naša pot se je k sreči ustavila že v Italiji.

Spodaj je skrajšan zapis iz našega popotniškega bloga in pogled na naše takratno videnje naše sreče.

Med vožnjo od Milana proti Genovi začne kombi nenavadno ropotati. Kaj za vraga trese? Vozimo in vozimo, a nič bolje. Nenavaden zvok. Bolje, da se ustavimo. Kje sploh smo? Očitno v Stradelli, stradella pomeni cestica. Itak, da smo na cestici. Ampak kje je tale cestica. Blizu katerega kraja? Ko svoj novi GPS zaprosimo, da nam pokaže pozicijo, zablokira. Brrrrr. Pa saj je nov. Ima da dela! Očitno je nekaj hudo narobe. Zavijemo s avtoceste in novo Garminovo Štefko uspemo prepričati, da nas zapelje do Renault servisa. A kaj ko se šiht ravno končuje in so v delavnici le še šefe in njegov pomočnik, ki se mu zelo mudi domov.

“Jutri”, nam najprej rečejo: “Jutri bomo pogledali.”

“Ne, mi smo turisti in gremo na Portugalsko. Bi lahko danes , lepo prosim.”

Si mislijo svoje. Izgledamo kot kakšni Romuni, a smo Slavi z razrukanim kombijem.

“Kakšni optimisti”, si verjetno mislijo.

A ko vidijo, da smo tudi malo njihovi, saj govorimo italijansko, se nas usmilijo in prijazno pogledajo, kaj bi naj bi bilo narobe. Hitro ugotovijo, da so amortizerji ok, ampak gume, ja gume so pa katastrofa.

“Kam pa mislite, da greste, s takšnimi gumami?”

“Na Portugalsko?”

“Ajajajaj. S takimi gumami pa ne bo šlo. Imate srečo, da se niste prevrnili. Pri 31 stopinjah take gume kar raznese!”

O Marička. Smo pa res tepci, pa saj jih je pregledal naš vulkanizer.

“Vi rabite nove gume. Brez novih gum ni Portugalske. Jutri se zapeljite do tegale mojstra, danes pa lahko prespite pred našim salonom.”

“O, hvala lepa,” si mislimo. Imamo pa res srečo. Zvečer si ogledamo mesto in zadrnjohamo pred Renaultjevim servisom, zjutraj pa smo pri vulkanizerju takoj, ko odpre delavnico.

Sprejme nas stari maček, ki hitro ugotovi, da imamo več sreče kot pameti. Naša zadnja guma je v obliki jajca.

“Ni čudno, da vam je vse treslo. Še dobro, da ste celi. Pa poglejte, kako stare so vaše gume. 10 let. Tale oznaka vam pove, mesec in leto izdelave. Avtodomarske gume je treba menjati na 5 let. Basta. “

“Pa saj so naše vožene samo 6 let.”

“Očitno so vam prodali stare gume.”

“Kar zamenjajte vse, boste imeli mir. Vam dam dobro ceno. 500 eur s premontažo. Tudi jaz sem avtodomar, vem, kako je to.”

Se počutimo, da smo med svojimi.

“Ok, super, vi kar zamenjajte vse,” mu rečemo. “Brez gum tudi Portugalske letos ni,” sedaj zatrdno vemo.

V delavnici ata in sin, na blagajni pa hčerka. Na steni visijo slike smučarjev in dresi nogometašev s podpisi.

“Kakšni športniki ste vi,” pravim.

“Ja, vulkanizerstvo je samo kamuflaža,” nam pravijo.

Messi in Zanetti s podpisi. Ojoj, to bo pa za našega Vida, ki že hiti, da se slika z dresom s podpisom nogometnega boga. Ko ata to vidi, mu podari nogometni šal kluba Inter. Olala. Kakšno presenečenje. Sin nam zamenja gume, medtem ko se ata od nas poslavlja, pride do nas sine z darilom. Prinese nam knjigo.

“Ja, tudi pisatelji smo.” Še bolj smo šokirani. Preberem ime avtorja in me oblije kurja polt. Naš vulkanizer se imenuje Bruno Ce (v prevodu – Bruna je, Bruna obstaja). Moja nona, s katero sem bila zelo povezana, se je imenovala Bruna in ko me je življenje pripeljalo do dna, no takrat sem tako mislila, sem si zaželela stika z mojo nono, no tako sem takrat mislila. In v tistem trenutku je bil to znak nadnaravne prisotnosti v mojem življenju. Na avtocesti v bližini vasice Stradella nam je crknil GPS, nas prisilil, da smo zavili z avtoceste in se znašli pri vulkanizerju, avtodomarju, ki je poskrbel, da smo varno nadaljevali pot.

Takrat sem se za nadnaravno vodstvo zahvaljevala moji pokojni noni, danes pa se zahvaljujem Bogu in Jezusu. Moja nona je bila vernica, z Jezusom v srcu. Molila je za našo družino, predvsem svojega sina, ves čas. No, draga nona, tvoje molitve so uslišane. Počasi se vračamo na pravo pot. Eden za drugim sprejemamo Jezusa. Smo sicer šli malo po ovinkih, ampak bolje ikad, nego nikad. Hvala za tvoje molitve.

Varno smo prišli na Portugalsko, uživali v polnosti in se varno vrnili domov.

Aleluja Jezus.

Opis naše poti si lahko preberete na blogu s potovanji Opisi poti

Predhodna objava

Beg iz New Yorka

Naslednja objava

Moja pot z Jezusom

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Start typing to see you are looking for.
Na vrh